• Tweet

V Novi KBM smo se zavezali, da bomo s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami poskušali izboljšati finančno kondicijo Slovencev in nas s tem vse skupaj bolje pripravili na jutri. Da bi to ambicijo lahko začeli uresničevati, smo morali najprej ugotoviti, kakšno je finančno stanje med Slovenci danes. Zato smo skupaj z zunanjimi strokovnjaki in raziskovalno agencijo Valicon izvedli nacionalno raziskavo o tem, kako se Slovenci počutijo pripravljene na jutri.

Pomembno je, da vemo ali - in do katere mere - se ljudje veselimo izzivov jutrišnjega dne in v kolikšni meri smo se sposobni prilagajati novim razmeram. Posledice teh pogledov so zelo pomembne tako za življenje posameznika kot tudi za gospodarstvo in širšo družbo.

Metodologija raziskave

Raziskava je bila izvedena v več fazah, in sicer se je definicijo pripravljenosti na jutri ugotavljalo s pomočjo fokusnih skupin. V nadaljevanju so sledili poglobljeni intervjuji s strokovnjaki z različnih področij (ekonomija, psihologija, sociologija), zaključna faza pa je bila kvantitativna raziskava z metodo CAPI.

Kaj pomeni pripravljenost na jutri?

Definicijo pripravljenosti na jutri smo v prvi fazi iskali s pomočjo fokusnih skupin. Pripravljenost na jutri za vsakega posameznika pomeni nekaj drugega, saj je le-ta odvisna od situacije, v kateri trenutno živi, pa tudi od odnosa, ki ga ima do življenja na splošno. Pripravljenost na jutri tako vključuje: imeti službo in s tem prihodke, posedovanje nepremičnine, družino in dobre socialne odnose, skrb za zdravje in okolje ter neodvisnost in odgovornost do sebe. Na jutri so bolje pripravljeni tisti posamezniki, ki so odgovorni do sebe in družbe, so ozaveščeni, zadovoljni in veseli, premišljeni in odprti za novosti. Manj pripravljeni na jutri pa so vsi tisti, ki so nesrečni, nenehno pod stresom, pasivni v svoji drži do življenja in neodgovorni do okolja, v katerem živijo.

Poleg fokusnih skupin so nam v drugi fazi definicijo pripravljenosti na jutri pomagali poiskati še strokovnjaki. Šele ko na vprašanje pogledamo z različnih zornih kotov, lahko vsaj približno ugotovimo, kakšen je odgovor. Strokovnjaki z različnih področij so osvetlili fenomen denarja in njegov pomen za Slovence z ekonomskega, psihološkega in sociološkega področja.

Vprašalnik

Na teh izhodiščih je bil pripravljen vprašalnik za nacionalno raziskavo o pripravljenosti Slovencev na jutri. Vprašalnik je sestavljen iz 60 vprašanj, odgovori na vprašanja pa sestavljajo posameznikov odstotek pripravljenosti na jutri. Odstotek zajema dve dimenziji, in sicer objektivne finančne kazalce (ki jih sicer subjektivno sporoča posameznik) in pa subjektivne kazalce pripravljenosti na jutri, ki se nanašajo na odnos do denarja in osebno vrednotenje sebe v tej kategoriji. Med objektivne finančne pokazatelje so uvrščeni: pripravljenost ob nenadnem izpadu dohodkov, varčevanje in zadolženost. Med subjektivne pokazatelje pa sodijo rezultati trditev, ki se nanašajo na odnos do denarja ter osebno vrednotenje lastne preskrbljenosti.

Odstotek pripravljenosti na jutri

Rezultat preizkusa upošteva tako dejansko kot subjektivno zaznavo pripravljenosti na jutri. Drugače povedano – 100 evrov v žepu ali 1000 evrov na bančnem računu dveh različnih ljudi predstavlja dve različni vsoti in ima dva popolnoma različna pomena. Nacionalna raziskava je potekala s telefonskim anketiranjem na vzorcu 1000 ljudi.

Ključni rezultati raziskave

Rezultati raziskave kažejo, da smo Slovenci 48-odstotno pripravljeni na jutri.
Kar 61 % populacije pa dosega vrednost pod 50.

Kako naprej?

V Novi KBM bomo uporabili vse svoje znanje, da pomagamo izboljšati pripravljenost na jutri vseh tistih Slovencev, ki si tega želijo. Če ste med njimi, opravite preizkus pripravljenosti, nato pa bomo skupaj ugotovili, kako vas lahko čim bolje pripravimo na izzive življenja.

Preizkusite se zdaj!